PORTAL ZA KVALITETNO ŽIVLJENJE

Sveta ne moremo spremeniti,
sebe pa lahko!

SONČNA JOGA - SUNGAZING

 

Gledanje v sonce – solarna joga - sungazing  - popolno zdravje v 270 dneh ali 111 urah

 

DOBROBITI GLEDANJA V SONCE

 

Sungazing ali solarno jogo je Hirana pričel porakticirati že nekaj desetletij nazaj, v svet jo je ponesel leta 1992, k nam na zahod pa leta 2002. Je originalna, prastara medicina človeštva v kateri so združene vse vrste joge in je božanska laserska terapija, ki jo lahko izvaja vsak sam. Je enostavna in zdravilna metoda odstranjevanja zdravstvenih težav, preventiva pred staranjem, zmanjšuje željo po hrani, uravnava metabolizem, itd…

 

Vsak lahko pri sebi opazi, da ko je oblačno, deževno, nimamo prave energije, nismo tako radostni in pri močeh, laže postanemo depresivni. Ko možgani prejmejo in akumulirajo energijo Sonca, ne le, da se osvobodimo negativnih občutij, ampak smo napolnjeni s sočutjem, z ljubeznijo in s prijaznostjo.

 

Naše telo je takšen čudovit mehanizem, da se lahko samo ozdravi, če dobi malo kozmične energije. Vendar mu tega ne dovolimo zaradi strahu in nepoznavanja, neznanja. Pravilen način zrenja v Sonce nas lahko transformira, kajti Sonce je čisti vir kozmične energije in zato je zmožno vse prečistiti in harmonizirati, tudi vse naše slabosti (jezo, pohlep, ljubosumje itn.).

 

Fotoni iz Sonca so 100-odstotna pozitivna energija, ko dosežejo možgane, imajo pozitiven učinek na naše celice in možgane. Dokazano je, da če izvajaš tehniko gledanja v Sonce (seveda ob varnih urah in na pravilen in varen način!!), da se nevroni oz. celice v možganih regenerirajo, zato se naše zdravje izboljša in imamo več moči ter energije.

 

Sončna svetloba namreč v sebi vsebuje cel spekter barv, ki prodirajo v telo in ga zdravijo. Telo tako začne s samoozdravljenjem, saj je popoln mehanizem, ki se lahko pozdravi samo, če mu to omogočimo.

 

S solarno jogo pride Sončna energija preko očesne mrežnice v hipotalamus in v epifizo - pinealno žlezo – tretje oko in vanjo prinaša serotonin in melatonin.

 

Ko tako vsak možni dan podaljšuješ gledanje v Sonce, se bodo oči prilagodile in po cca 100 dneh boš v sonce lahko zrl že cca 15 minut, takrat dosežeš popolno mentalno zdravje, notranjo mirnost, pozitivno razmišljanje, naraščata samozavest in moč, postanemo tako notranje močni, da odpadejo vsi strahovi, celo strah pred smrtjo.

 

Ko dosežemo 180 dni zrenja v Sonce oz. 30 minut, se zdravijo vse fizične bolezni kot npr. diabetes, težave s srcem, osteoporoza, revma, artritis, celo rak in aids. Gledanje v sonce je naravna kemoterapija. Ko telo prejme dovolj sončne energije, izginejo vse bolezni in smo fizično čili in zdravi ter polni vitalne energije. Avra okoli našega telesa se bo okrepila in prečistila, čakre bodo začele delovati pravilno.

 

Po 270 dneh – 111 urah – in ko dosežemo 45 minut gledanja v sonce na dan, se joga Sonca zaključi, cilj je dosežen, naše telo postane t.i. solarni čip, ki se samodejno polni z energijo  vsakič ko stopimo na sonce. Za preživetje ne potrebujemo nobene trde hrane več razen tekočine – dobre pitne vode. 

 

Z jogo pa lahko nadaljujemo in sicer tako, da ko po 270 dneh (ali 111 urah) prvič dosežeš 45 minut zrenja v sonce, naslednjih 7 dni zreš v sonce vsak dan enako še po 45 minut, 8. dan pa začneš odštevat minutažo nazaj vsak dan po eno minuto manj. Torej 7 dni po 45 minut, 8. dan = 44 minut, 9. dan = 43 minut, 10. dan = 42 minut, itd. vse dokler ne prideš nazaj na 15 minut. In na teh 15 minutah zrenja v sonce ostaneš vsak dan do konca življenja.

 

Gledanje v sonce je absolutno varno in zdravo eno uro po vzhodu ali pred zahodom Sonca, saj takrat ni UV-žarkov ali drugih škodljivih žarkov. Solarna joga se poleti, spomladi in jeseni izvaja le znotraj ene ure od sončnega vzhoda ali zahoda.

 

Pozimi je sonce šibkejše in se solarna joga lahko izvaja tudi čez dan, vendar pa je treba preveriti UV-indeks, ki naj bo manj kakor dve (za merjenje teh žarkov uporabi merilno napravo).  

 

Najbolje je, če lahko te vaje delamo čim bolj kontinuirano 270 dni in potem še eno leto po 15 minut. Če pa to ni možno npr. zaradi vremena in drugih omejitev, pač delamo vajo takrat, ko zmoremo. Če so deževni in oblačni dnevi, če imamo daljši odmor in kar nekaj časa ne gledamo v Sonce, lahko s tehniko nadaljujemo ko so pogoji spet ustrezni in od tam kjer smo nazadnje končali. Kajti energija Sonca se v telesu shranjuje in ostane.

 

Npr. če smo že dosegli 8 minut gledanja v Sonce, potem pa imamo nekaj časa odmor, nadaljujemo naslednjič z zrenjem v Sonce za 8 minut in ga podaljšamo še za 10 sekund).

 

Če med zrenjem sonce prekrije oblak, ne odvračamo pogleda stran in ohranimo vidni stik s prekritim soncem.

 

 

OSNOVE GLEDANJA V SONCE

 

- V SONCE LAHKO GLEDAŠ LE ENKRAT NA DAN – ALI OB SONČNEM VZHODU ALI OB ZAHODU.

- V SONCE GLEDAŠ IN PRVIČ IN VSAK NASLEDNJI DAN LE PO 10 SEKUND, DOKLER NE DOSEŽEŠ 111 UR (zapisuj dneve in seštevaj 10-sekundne intervale, ker sicer lahko pozabiš, na katerem skupnem času si ostal nazadnje).  

- NIKOLI NE PODALJŠUJ ALI NE SKRAJŠUJ GLEDANJA V SONCE KAR NA PAMET IN NA PRIBLIŽNO, PAČ PA NA TOČNE 10 SEKUDNE INTERVALE.   

- ZA IZVAJANJE SOLARNE JOGE POTREBUJEŠ MERILNO NAPRAVO, KI ŠTEJE, SEŠTEVA, MERI IN IN SHRANJUJE ČAS (štoparica, mobilnik, itd.), še najbolje pa je gledanje sproti fizično zapisovati, ker bodo vmes prihajali dnevi brez sonca in izvajanje ne bo mogoče in si tako ne boš zapomnil predhodnega datuma, pa tudi ne skupnega seštevka časa. 

- ASTRO KOLEDAR z datumi in urami sončnih vzhodov in zahodov za vsak dan in vsa večja slovenska mesta dobiš na http://vesolje.net/koledar/koledar.php 

 

Informacije o Solarni jogi in Hiranu Ratanu Maneku na angleški spletni strani

www.sungazing101.com

 

Še več informacij na spodnjih povezavah

 

Sungazing – kaj je solarna joga – govori Hira Ratan Malek – dva dela

http://www.youtube.com/watch?v=syLnXZy_W1c&feature=related

 

Srbska emisija Kosmos - Sungazing- Solarna joga - Sunce kao energija i hrana.avi

(Mikan gost v tej oddaji, 2010)

http://www.youtube.com/watch?v=_e1w6JtHCpE&NR=1

 

Hrvaška oddaja Na rubu znanosti - gost Miki Kiš po 3 letih prakticiranja solarne joge, 2011

http://www.youtube.com/watch?v=CtqapJxoUZw&NR=1

 

 

 

OPTIMALNO IZVAJANJE SOLARNE JOGE

 

Sungazinga NIKOLI NE IZVAJAJ V VODI ALI  NA TRAVI, ker vlaga ni dobra!!

 

- Na štoparici ali mobilniku si za prvi dan nastavi opozarjanje/alarm na 10 sekund.

- Odstrani očala in kontaktne leče. (če je sonce v priporočeni uri zate kljub temu premočno, ga glej skozi drevesne krošnje ali pa si oči pokrij z belo tkanino - naredi si enostaven pripomoček iz starih očal, ki jim odstraniš stekla in namesto njih pritrdiš tanko belo tkanino – gazo!).

- Z zravnano hrbtenico in brez pokrivala se z bosimi nogami postavi na sonce bodisi na balkonu, ob oknu, na dvorišču, itd. Tla naj bodo suha, les, beton, ploščice, suha zemlja, asfalt, pesek, najboljši je seveda morski pesek, itd.        

- Med zrenjem v sonce v mislih izoblikuj željo, afirmacijo ali kratko molitev.  

- Po vsakem gledanju v sonce obvezno za nekaj trenutkov zapri oči, ohrani podobo sonca in počakaj toliko časa, dokler ne izginejo notranji odsevi, barve, slike, itd. 

- Potem oči odpri in vaja za ta dan je končana.

- Vsak naslednji dan si še pred zrenjem z alarmom nastavi časovno obdobje za 10 sekund več (sproti preverjaj ali se čas pravilno sešteva in tudi shranjuje. Torej 1. dan gledanja v sonce = 10 sekund, 2. dan = 20 sekund, 3. dan = 30 sekund, itd. in tako vsak sončen dan vse dokler ne prideš na 45 minut na dan.

 

Alternativno izvajanje solarne joge izven doma ali ob premočnem soncu:

 

- Ne pozabi na štoparico in vsakokratno 10-sekundno podaljševanje zrenja. 

- V sonce lahko gledaš tudi kjerkoli izven doma – v službi, na cesti, na asfaltu, betonu, kamnu, suhi zemlji, na pesku ali še bolje na morskem pesku. Zravnana hrbtenica, brez pokrivala ali očal. Če je mogoče, si sezuj čevlje (če ne gre, pač ne gre)

- V sonce lahko gledaš tudi skozi čisto okno ali skozi vejevje;

- Tudi če gledaš v Sonce skozi oblake, ki še prepuščajo sončno svetlobo, je to v redu in velja enako, kot če oblakov ne bi bilo (merjenje UV žarkov, naj bo manj kakor dva).

- Če hočeš zmanjšati intenzivnost svetlobe, lahko v Sonce gledaš tudi skozi posebna, za to primerna očala oz. skozi tanko belo tkanino.

- Če Sonca ne moreš gledati ob vzhodu ali zahodu, je prav tako v redu, če si v neko večjo posodo (lavor, banjo) naliješ vodo in okrog 12. ali 13 ure gledaš odsev Sonca v tej vodi. Pomembno je, da je voda sladka in stoječa (npr. v kakšnem bazenu s sladko vodo) Odsev slane morske vode NI VAREN, saj je za oči premočan!

- Hendikepirani ljudje lahko gledajo v sonce tudi sede ali v leže.

- Ostalo pa enako kakor zgoraj: med zrenjem v sonce v mislih izoblikuj željo, afirmacijo ali kratko molitev, obvezno za nekaj trenutkov zapri oči in počakaj, da izginejo notranji odsevi, odpri oči in vaja je končana (preveri, če se čas pravilno prištel in shranil). 

 

GLEDANJE V SONCE PRI OTROCIH


V Sonce lahko zrejo otroci od 5 do 15 leta starosti po 10 sekund in samo dokler ne dosežejo 5 minut gledanja. In če sami želijo, zato jih naj starši v te vaje ne silijo. Naj pa pravilno izvajanje vaje nadzorujejo. Otroci od 15 leta starosti naprej pa lahko vajo podaljšujejo po 10 sekund na dan in vseh 277 dni.

 

konkretna navodila

http://www.youtube.com/watch?v=VtfNKrvhuMY&feature=related

 

Mikan iz Srbije – kontakti

http://cybermikan-sungazing-srbija.webs.com

 

 

PRIPRAVA SONČNE VODE, SONČNI ČAJ, SONČENJE

 

Za spiritualni razvoj sta pomembni dve stvari:


- globoka meditacija, ki te počasi vodi v stalno meditacijo in kadar gledaš v sonce, z odprtimi očmi tako rekoč ves čas meditiraš in si v stiku z božansko energijo. Sonce pomaga pri vzpostavitvi prave meditacije;

- osvobajanje od karme, katerih posledic se bojimo, sončna joga pa je ena od poti za osvoboditev od karmičnih vezi.

 

Ko torej tako podaljšuješ zrenje v Sonce, imaš več energije in ne rabiš toliko hrane, lakota izgine in lahko prenehaš jesti. Treba pa je vedeti, da osnovni namen izvajanja solarne joge ni prenehanje uživanja trde hrane, pač pa spontana posledica. Če tako čutiš, lahko prenehaš jesti ali pa ješ še naprej.

 

Najvarnejše sončenje ali t.i. »mehko sonce« velja v času 1,5 do 2 ure po sončnem vzhodu in pred sončnim zahodom (UV mora biti na ničli). Torej v poletnem času tam nekje do 8-9 ure zjutraj in po 18-19 uri popoldne tja do sončnega zatona. In v tistih urah ne potrebujete nobenih krem ali zaščitnih faktorjev. Če se le da, se sončite  popolnoma goli, saj takrat telo zelo dobro vsrkava vitamin A in D, takšen način sončenja zdravi naša jetra, artrozo, osteoporozo, raka, poleg tega pa s takšnim sončenjem vase dobimo tudi tiste sestavine, ki so sicer prisotne v živalskem  mesu (zato nam poleti uživanje mesa ne diši toliko kakor pozimi!).   

 

PITJE OSONČENE VODE

 

Osončena voda je najnaravnejši energetski napitek, saj sončni fotoni pridejo čez steklo. Vodo za pitje si pripravite tako, da iz pipe nalijete vodo v stekleno posodo ali  steklenico (nikoli pvc), jo zaprete s pokrovom ali zamaškom in jo postavite najmanj za 5 ur na sonce (lahko jo pustite doma na okenski polici ali pa steklenico vzamete s seboj v službo in jo tam postavite na sonce).

 

Takšno osončeno vodo potem odnesite stran od sonca (čez noč ne sme ostati zunaj) in jo ohlajeno na sobno temperaturo pijte po požirkih in le če ste žejni. Spijte jo v 24 urah. Če je ne uporabite v celoti, jo dolijte in steklenico naslednji dan spet dajte na sonce, da se bo dopolnila s sončno energijo. Osončena voda je za telo dobrodejna in poveča našo energijo (izogibajte se umetnim napitkom, ki vsebujejo preveč kemičnih substanc).  

 

SOLARNI ČAJ

 

Kdor ima rad čaj, naj v steklenico vode (s širšim vratom) potisne eno vrečico čaja in dobi solarni čaj.   

 

KAPLJICE IN OBKLADKI IZ OSONČENE VODE

 

Z osončeno vodo si lahko s kapalko nekajkrat na dan po 4 do 5 kapljic kapnete v oči ali v ušesa za izboljšanje vida in sluha ali v ustno votlino, itn. Pri težavah z očmi je namreč zelo priporočljivo, da poleg zrenja v Sonce uporabljamo tudi to osončeno vodo kot kapljice za oči, priporočljivo pa je tudi delati obkladke za oči – belo tkanino ali gazo zmočite s to vodo in jo položite na oči.

 

Osončeno vodo lahko uporabljate tudi kot obkladek za težave s kožo ali za lajšanje bolečin. Gazo namočite v osončeno vodo in jo dajte na kožo.

 

SONČENJE

 

Intenzivna sončna svetloba telesu škoduje, ker ga prekomerno pregreva in ga zato visoki vročini raje ne izpostavljajte prepogosto. Navadite se poslušati svoje telo, saj nam samo pove, kaj mu godi in kaj škoduje. In če se ne počuti več dobro, prenehajmo z mučenjem. Če imate boleče predele na telesu in bi jih radi pregreli, se je treba sončiti le kakšnih 35 minut in še to ob varnih urah dneva, da ne peče in ne opeče.

 

Najvarnejše sončenje ali t.i. »mehko sonce« velja v času 1,5 do 2 ure po sončnem vzhodu in pred sončnim zahodom (UV mora biti na ničli). Torej v poletnem času tam nekje do 8-9 ure zjutraj in po 18-19 uri popoldne tja do sončnega zatona. In v tistih urah ne potrebujete nobenih krem ali zaščitnih faktorjev. Če se le da, se sončite  popolnoma goli, saj takrat telo zelo dobro vsrkava vitamin A in D, takšen način sončenja zdravi naša jetra, artrozo, osteoporozo, raka, poleg tega pa s takšnim sončenjem vase dobimo tudi tiste sestavine, ki so sicer prisotne v živalskem  mesu (zato nam poleti uživanje mesa ne diši toliko kakor pozimi!).   

 

HOJA PO ZEMLJI


Ob tehniki zrenja v Sonce je priporočljivo tudi vsak dan hoditi bos 45 minut po zemlji ali pesku, najbolj priporočljiv je obalni pesek, in sicer zvečer, ko je le-ta še topel. Kdor nima te možnosti, si lahko npr. obalni pesek prinese tudi domov in si naredi stezo po kateri hodi vsak dan.

 

Naši nožni prsti so namreč povezani s petimi endokrinimi žlezami in jih tako stimuliramo, da dobijo več moči, poleg tega zemlja tudi iz našega telesa črpa negativne energije in nas polni s pozitivnimi. Zato je pomembno, da ne hodimo po travi, kajti trava črpa energijo iz zemlje in jo porabi za svojo rast.

 

O SLOVENSKEM ZDRAVSTVU

 

Moralne in etične vrednote medicinske srenje so v Sloveniji že nekaj let na hudi preizkušnji. Hipokrat bi se obračal v grobu ob pogledu na otrdelost slovenske šolske medicine in aroganco njenih predstavnikov. 

 

»Bolje preprečevati kakor zdraviti«, je pozabljeno geslo klasične medicine, ki pa se v Sloveniji odeva v sijaj sofisticirane diagnostične mašinerije, virtuoznih kirurških posegov in prepogosto predpisovanje čudežne »tabletke«, namesto da bi šlo nazaj k naravi in njenim produktom.

 

Že pol stoletja poslušamo en in isti zlajnani šlager: nezdravo življenje, nepravilno sestavljeni jedilniki, premalo sadja in zelenjave, preveč holesterola, premalo gibanja. Vse lepo in prav, ampak ljudje si še nikoli nismo tako prizadevali za zdravo življenje, od kod torej tako silovit porast degenerativnih obolenj in raka? Če je vedno več bolnih, je nekaj hudo narobe in z ljudmi in njeno oblastjo, ki pa bi v 21. stoletju že zdavnaj morala vedeti in prepoznati bistvo, da je treba najprej odkriti vzroke bolezni, da bi jih lahko uspešno zdravil. Po možnosti na neboleč in najcenejši način, ne pa na najdražjega v kolateralno škodo vseh.

 

Torej, da sedanji zdravstveni sistem temelji na reproduciranju bolezni, namesto na reproduciranju zdravja. In nad tem se je treba že enkrat močno zamisliti in usekati po mizi.

 

KJE JE NACIONALNI NAČRT JAVNEGA ZDRAVSTVA ?

 

Slovenci na področju zdravstva še po 20 letih samostojnosti nimamo nacionalnega programa in konkretnega načrta, kako bolna ali zdrava družba želimo biti. Preventiva je na nizkem nivoju, oddelki in področne ambulante po manjših mestih se zapirajo in združujejo v bolnišnicah v večjih mestih, kakor da ljudem iz zaselkov in vasi ne pripada enako hitra zdravniška oskrba, kakor tistim iz mest in so se zato prisiljeni voziti kilometre in kilometre daleč do zdravnika. Naval na velike bolnišnice je še večji, zahteve po vedno dražji tehnologiji in aparaturah tudi, pa čeprav bi morale biti za hitro diagnostiko na voljo najprej področnim splošnim zdravnikom, rezultat vsega tega je še večja potreba po reproduciranju rokodelcev, ki bodo še več rezali, presajali, obsevali … Nič od tega ni dobrega za človekovo subtilno naravo, saj je vsako poseganje v človeško telo prej nasilno dejanje, kakor pa blagor. 

 

Odločitev za korenite spremembe terja globoke spremembe v mišljenju vseh državljanov, še posebej pa politike, oblasti, ki bi že zdavnaj morala vedeti, da je narod bolan le toliko, kolikor je bolna oblast. Ne glede na to, kako si MZ prizadeva, bi moralo bistveno več sodelovati z ostalimi resorji, kakor npr. z MKGP (politika oskrbe in prehranjevanja), MG (politika odpiranja novih delovnih mest in poznavanje delovnega okolja), MDDSZ (politika zaposlovanja in podaljševanje delovne dobe), saj je od vseh teh dejavnikov odvisno stanje duha in zdravstvena kondicija naroda. 

 

Za dobro kondicijo državljanov je pomembno prav vse, od kmetijske politike in samooskrbe, do vpogleda, kaj jemo in pijemo zaradi nekvalitetnih uvoženih živil, od zastrupljanja s kemično in farmacevtsko industrijo, pa do bivanjske in okoljske kulture svinjanja z odpadki v zemljo in v podtalnico. Predvsem pa je potreben večji nadzora inšpekcijskih služb, v kakšnih pogojih ljudje delajo, zakaj prihaja do bolezni iz dela in kako to preprečevati.    

 

Tudi zdravstvena blagajna je v škripcih, vrhovna oblast pa še kar čiča in čaka, pa čeprav je najboljši biznis ravno v zdravstvu, od koder so šli milijoni evrov v nepovrat za zavožene, predolgo trajajoče in napačne investicije, za katere pa kakor kaže ni nihče odgovoren ne kazensko in ne materialno. Tatovi se niso našli, denar ni bil vrnjen, v zapor ni šel še nihče.

  

BOLJE PREVENTIVA, KAKOR KURATIVA

 

Briga me za srčnega kirurga, ki pol leta na leto na državne stroške gradi svojo kariero na neki univerzi v ZDA, da bi mi lahko čez 10 let odpiral prsni koš. Meni to danes nič ne koristi in takšnega zdravstva že zdavnaj ne potrebujem več. Se zdravim sama po naravnih in človeku prijaznejših metodah in zato poleg plačil v ZZZS zapravljam še svoj denar. Pa ga ne bi bilo treba, če bi se oblast (poslanci) zbudila in v kali zatrla trdoglavo in okostenelo slovensko medicinsko sceno, ki raje piše recepte za kemične zvarke z desetimi stranskimi učinki in s tem bogati sebe in farmacevtsko sodrgo, kakor da bi priznala, da se je v celoti odmaknila od narave in resničnega znanja in pričela v skupno dobro sodelovati še s kom, ki ve kaj več.  

 

Inkubatorji za prezgodaj rojene niso preventiva, pač pa kurativa, saj bi bilo treba voditi račune že med nosečnostjo. Obvodi koronark, transplantacije organov, hormonske terapije, kemoterapije tudi niso preventiva, ampak draga kurativa kot posledica napačnega načina življenja. Če nimamo toliko sposobnih in vsestransko izobraženih splošnih zdravnikov, da bi mi svetovali kaj drugega, kakor pa žretje kardiotonikov ali protibolečinskih sredstev, potlej se vse neha.

 

Sram nas je lahko, da smo v EU ena zadnjih držav, ki v primerjavi z drugimi še vedno ne priznava homeopatije, akupunkture, akupresure, itd., itd… kar je drugje mogoče dobiti na recept. Vzrok je znan. Profit in profit in brezmejna aroganca in omalovaževanje vsega tistega, kar ne razumeš, kar ne poznaš in kar za postavljanje diagnoze in zdravljenje, ne potrebuje ne visoke tehnologije in ne skalpela.

 

Zato pa se razraščajo samooklicani zdravilci, h katerim ljudje nosijo denar in če se na poti do ozdravljenja nekaj zalomi, pomoč iščejo v bolnišnicah, kjer si zdravniki veselo manejo roke, rekoč: no, pa si le prišel v moje roke, kar ponavadi pomeni, pod nož! Odrežeš pa lahko samo enkrat, ker nov organ nam ne zraste nikoli več. Namesto, da bi sodelovali z ustrezno izšolanimi komplementarci, jih raje popljuvajo. Dokler ne bo nekdo močno usekal po mizi in razhajkal to zakostenelo in trmasto medicinsko sceno, se bodo stroški javnega zdravstva povečevali še bolj, kajti v času v kakršnem živimo, bomo bolni še bolj. 

 

Med drugim bi bilo treba v preventivne namene enkrat letno poleg najosnovnejših krvnih preiskav (holesterola, Eri, Levko, itd) vpeljati še brezplačno testiranje krvi na vitamine, minerale in rudnine. Če poznaš vrednosti, si lahko sam pomagaš s prehrano in dopolnili. Tudi merjenje celokupnih antioksidantov in prostih radikalov je izjemno pomembno, saj že ta podatek veliko pove, v kakšni fazi zakisanosti je organizem in kaj je treba spremeniti, da se telo očisti strupov. Kajti v tem tiči večina vzrokov za hujše bolezni.

 

V preventivo spada tudi brezplačna analiza vsaj treh hormonov (estrogen, progesteron, ščitnični, kar samoplačniško znaša cca 100-120 €)) za vse tiste ženske, ki imajo po 45 ali 50 letu težave zaradi porušenega hormonskega ravnovesja. Kakšna korist pa je od tega, da ti splošni zdravnik noče dati napotnice za odvzem krvi na te, zraven ti pa predpiše antidepresive? Ali pa da ti tudi ginekolog ne da napotnice rekoč, da je to pač tako, da smo vse ženske enake (japajade!) in da ji raje predpiše neki gift, ki mu ga je svetoval farmacevt in od katerega bo seveda dobil provizijo, a od katerega ni nobene koristi, pač pa še slabše počutje. In da še štorija nadaljuje z novim receptom za podoben gift, samo z drugačnim imenom. Pa še naslednje 3 mesece kalvarije, slabega počutja, nezadostne delovne aktivnosti, itd., Pa kdo sedi tam na tistem ministrstvu, da ne zna pametno razmislit, katere preiskave so ženskam in moškim nujno potrebne v nekem življenjskem obdobju in katere ne. In kaj se bolj splača? Takšno brezplačno testiranje bi moralo preiti v navado enako kakor je npr. pozivanje na mamografijo ali na pregled prostate. 

 

Tudi glede pripomočkov in manj agresivnih zdravil je kriza, saj ljudem iz zdravstvenega zavarovanja ne pripadajo ustrezne (pač pa najcenejše) proteze, endoproteze, invalidski vozički, rampe, itd. (da o našem zobozdravstvu raje ne pišem!). Da morajo najemati drage kredite, da za njih mediji pozivajo k sočutju in darovanju 1 € tukaj, pa 1 € tam, pa nekaj ton pvc zamaškov … Skoraj ne mine teden, da se ne bi nekje nekaj zbiralo za nekoga. Da pa se po drugi strani vehementno zapravlja za nepotrebne reči ali napačne odločitve. Sramota na kvadrat.

 

DELOVNI NORMATIVI ZDRAVNIKOV, KONCESIJE, ODGOVORNOST

 

Zdravstvena blagajna je skoraj prazna, vendar zdravniki ne čutijo nobenega pomanjkanja, plače imajo dobre, z vsemi dodatki in dežurstvi vred, pa čeprav samo spijo v bolnišnici. Če bi jim hotel kdo kaj malega odtegniti, bi jih sindikat naščuval v štrajk. Halo!

 

Več gifta predpišejo, več provizije dobijo.

 

Definicija delovne norme, kaj in koliko morajo narediti v  rednem 8-urnem delovniku, za njih ne velja! In delajo kolikor pač delajo. Namesto da bi operirali v treh izmenah in bolnike rešili predolgega čakanja, delajo v eni in na ta način sproti povzročajo nove čakalne vrste. V špilu je biznis in ne altruizem. MZ podeljuje zdravnikom dovoljenja za koncesijsko ambulanto, kar je samo potuha, da že v rednem delovnem času ne naredijo dovolj. Za bolnike pa velika utvara, da bodo res prej na vrsti (na napotnico se še danes čaka pol leta na preiskavo MRI, na druge specialistične preglede pa tudi po nekaj mesecev). Kajti če bi te konces. ambulante res požirale takšne enormne količine bolnikov (in zaradi česar so dobile dovoljenja), bi čakalnih vrst že zdavnaj ne bilo več in bi ambulante lahko kar zaprli. Pa koga to farba MZ?

 

Bolnike se dopoldan spretno preusmerja v svoje pol zasebne in pol koncesijske ambulante. Če hoče zdravnik dobro delati na dveh lokacijah, mora dopoldan v redni službi delati manj učinkovito, da bo dovolj spočit za popoldan. Delajo na dveh koncih, kakšna pa je njihova delovna učinkovitost naslednji dan v redni službi, ve samo bog.

 

Nadzora, katere storitve in na katero ime se knjižijo v teh mešanih koncesijsko-zasebnih ambulantah, žal ni. Ker ni nikogar, ki bi to počel ali ki bi to hotel vedeti. Dejstvo pa je, da najraje najprej zaračunajo cash storitev, ker za povračilo iz zavarovalnice niso sigurni, če in kdaj ga bodo dobili. Mučke tudi na tem področju.

 

Pod nujno je treba narediti red, DZ zbor bi moral sprejeti novo zakonodajo, po kateri bi se odvzela vsa do sedaj izdana dovoljenja za kombinirane koncesijsko-plačniške ambulante in zdravnikom dati na voljo le dve možnosti:

 

-  služba v javnem sektorju

-  ali 100 % zasebna dejavnost.

 

Kdor je sposoben bo sfural, kdor pa ne, bo bankrotiral. Naj se v svetovni in globalni situaciji tudi oni soočijo z vsemi pastmi poslovnega sveta.

 

Pri nas zdravnik ni dolžan prevzemati osebne odgovornosti. Če se mu kje kaj zatakne in iz malomarnosti povzroči smrt, ga ščitijo vsi, od šefa, do kolegov in zdravniške zbornica, ki po dolgem in temeljitem preudarku kolegici, sicer težko, pa vendarle, izda »kazen v obliki 2 mesečne prepovedi opravljanja svojega strokovnega dela». Bogato in poceni! Kaj to pomeni v resnici, nihče ne ve. Ali je medtem na plačanem dopustu in se gre zaradi medijske gonje spočit v Dubaj, ali gre na zasluženo študijsko potovanje?    

 

Za nacionalno sramoto smatram doživljenjski odvzem zdravniške licence zdravnici, ki je človeka poskusila pozdraviti s homeopatijo.

 

Še bolj sramotno pa je zakrknjeno in dolgotrajno odklanjanje ali nepriznavanje pravičnih odškodnin bolnikom za pretrpljeno škodo iz naslova malomarnosti ali zdravniške napake, kakor da bi jo plačevali iz svojega žepa in ne iz police zavarovanja odgovornosti. No, saj če bi res morali plačati iz svojega žepa, bi verjetno stvari na sodiščih tekle drugače. Predvsem hitreje. 

 

PREMALO SPLOŠNIH ZDRAVNIKOV IN DOBRIH DIAGNOSTIKOV

 

Splošni zdravnik, ki je zraven še dober diagnostik, je za državljane zakon. 

 

V prid bistvenemu izboljšanju preventivne dejavnosti krvavo potrebujemo visoko ozaveščene in na široko podkovane zdravnike splošne-družinske medicine, s poznavanjem nutricionizma in holističnih ved, s smislom za pravilno komunikacijo in poslušanje, saj so oni tisti prvi, h katerim gremo po pomoč, ko nam nekaj zafali.

 

Profil splošnega zdravnika je kompleksen in poleg dela v ambulanti zajema tudi terensko delo. Skok v avto, škornje na noge pa v hrib in v sneg ali neprevozen kolovoz tja do oddaljene kmetije, kjer ga čaka bolan ali osamljen človek. Ne želim biti pretenciozna in trditi, da takšnih kalibrov ni več, zagotovo jih je pa malo. Saj naziv splošni zdravnik ni dovolj »in«, pa tudi ne dovolj sofisticiran v primerjavi s kakšnim torakalcem ali srčnim kirurgom. Ah, kako zelo pogrešam pokojnega dr. Janija Kokalja, ki mu (v primerjavi s tem kar imam sedaj, ki ne dela drugega kakor da buli v moj karton in v računalnik in sešteva koliko točk stane kakšna storitev), res ni bilo nikoli nič pretežko narediti za človeka! 

 

Tisto, kar živi in razmišlja sam, tisto lahko da tudi bolniku in nič več.

 

MEDICINSKA FAKULTETA IN NAČRTOVANJE USTREZNIH KADROV

 

Najprej se je treba vprašati, komu v resnici služi visokošolski študij in kakšen medicinski kader se pri nas izšola ter koliko daje nazaj državljanom, ki so ga zastonj izšolali? Ali bo res služil ljudem ali je le orodje medicinskih fakultet, ki se obnašajo kakor država v državi in kričijo po svoji nedotakljivosti, saj jim ne sme nihče nič rečt.

 

Glede na moje delovne izkušnje, na emšo in razumevanje, da samo narava zdravi, in da zdravnik šolske medicine samo krpa tisto, kar je že zasrano (razen travmatologov in ortopedov) lahko delam primerjavo, kaj je za narodov blagor bolje:

 

- ali izšolati vedno več zdravnikov specializiranih za vsak organ posebej (človek ni številka in ni posamezen organ, pač pa celostno bitje, sestavljeno iz več nivojev in ga je zato treba vedno obravnavati holistično), ki so brez skalpela in visoke tehnologije v celoti nefunkcionalni opravljati svoje delo …

 

- ali povečevanje kakovosti na področju preventive in šolanje večje količine široko izobraženih zdravnikov splošne medicine?

 

Odgovor je jasen. Druga varianta! Le da se visokošolska politika in še posebej politika zdravstva s tem (še) ne strinja! Pa čeprav ima iz dneva v dan več bolnih državljanov.   

 

Študij na medicinski fakulteti je brezplačen. Študentje se lahko po mili volji zmišljujejo, kaj bodo specializirali, pa sploh ne vedo ali bo služba čez 6, 7 let ali se bodo pobrali v tujino.    

 

Če vrabci čivkajo, da imamo slabo razvito splošno medicino, potlej bi morale fakultete pogojevati in vpis in smer študija, da bi zapolnile luknjo po tem profilu. Ampak kaj, ko bi pa vsi radi bili v službi v kliničnem centru in v bleščečih se operacijskih dvoranah, na podeželje pa ne mika skoraj nikogar. Kajti tam je treba kdaj pa kdaj poleg polne ambulante skočit še v avto, pa na teren, pa škornje gor, pa peš v zasnežen hrib, pa po blatnem kolovozu, pa … Ni dovolj »in« v primerjavi s kolegi specialisti, čeprav je ravno od njih odvisno, koliko dela nalagajo sebi in koliko ga dajejo kolegom specialistom.   

 

In do kdaj še tako? Demokracijo v svoji suverenosti in nedotakljivosti si naše fakultete predstavljajo malo napačno, saj niso same sebi v namen. Če se za javno dobro nihče ne sme vtaknit v načrtovanje njihovega kadrovanja je najbolje, da se oba dekana takoj odpovesta vsem dotacijam iz državne blagajne in za delovanje ustanove pridobita sredstva iz drugih zasebnih dotacij ali od bogatih staršev bodočih študentov, ki bodo lahko študirali tudi 10 let. Dokler je študij v Sloveniji zastonj in se univerze in študentje napajajo iz skupnega denarja davkoplačevalcev bi bilo pravilno, da bi se te ustanove malo manj kitile z nedotakljivostjo.        

 

Kdor se odloči za študij medicine mora imeti v primerjavi z drugimi poklici nadpovprečno visoko postavljena merila, vrednote, človečnost in veliko mero čustvene inteligence. To, kar se dogaja v Sloveniji z zdravniškim lobijem, je šlo že precej čez mejo dobrega okusa. Zdravniki izsiljujejo, štrajkajo, mladi se pa učijo od stanovskih kolegov.

 

S k l e p:

 

Reforma slovenskega zdravstvenega sistema nikakor ne more uspeti brez temeljite spremembe v razmišljanju in celostne prevetritve vodilnih na ključnih pozicijah. 

 

Pameten in ozaveščen zdravstveni minister bi moral vsakega Slovenca ob koncu leta ustrezno nagraditi s kakšnim bonusom ali managerskim pregledom, če si je (razen večjih poškodb in zlomov) pri prehladih, bolečinah in vzrževanju krepkega zdravja, pomagal sam, ni letal k zdravniku in ni požrl nobenega medikamenta na račun zdravstva, saj je s takšnim delovanjem močno pripomogel k zmanjšani porabi sredstev v zdravstveni blagajni.    

 

V grški mitologiji je bilo zdravje dojeto kot religiozni mit, ki so ga ljudje povezovali z bogovi in verjeli, da prav oni odločajo o njihovem zdravju. Petsto let kasneje pa človek razume, da je zdravje nekaj, na kar lahko vpliva vsak sam in da je ena izmed najpomembnejših vrednot vsakega človeka.

 

Nekdaj je kitajski zdravnik ob koncu leta obiskal domove družin, ki jih je oskrboval in pobral plačilo za svoje celoletno delo. Tisti najbolj zdravi so plačali največ, oni, ki so jih mučile dolgotrajnejše bolezni, pa najmanj. Zdravnik je bil plačan po uspehu svojega dela, ki je temeljilo na preprečevanju obolenj, torej na preventivi. Pri nas je stanje šolske medicine obrnjeno na glavo. Več je bolnih, bolj veseli so. Profit!  

 

p.s.

 

Če je bil zadnjemu ministru največji domet to, da je porezal število voženj z reševalnim vozilom, potlej se res vse neha. 

  

 

TERMINOLOŠKA OPREDELITEV

različnih pristopov zdravljenja

 

1.  MEDICINA

Je izraz za institucijo za konvencionalno, šolsko, uradno, uveljavljeno, znanstveno potrjeno, alopatsko, ortodoksno medicino. Torej medicino, ki temelji na rabi določenih metod in je znanstveno preizkušena in  preverjenih načel in bioloških dejstev.

 

2. ALTERNATIVNA MEDICINA (ali neortodoksna in nekonvencionalna medicina)

Ki vključuje različne prakse, ukrepe in  aktivnosti ter proizvode in zajema sisteme diagnosticiranja in zdravljenja, postopke, metode in izdelke osnovane na teorijah in znanjih, ki so različni od konvencionalnega načina zdravljenja.

 

Namen te vrste medicine je preventiva, odpravljanje bolezenskih stanj in krepitev splošnega dobrega počutja. Alternativna medicina pripomore k dvigu ravni kakovosti življenja in ne izhaja iz konvencionalne medicinske doktrine.

 

3. KOMPLEMENTARNA (dopolnilna) MEDICINA

Pomeni metode zdravljenja, ki se za krepitev in lajšanje bolezenskih znakov uporabljajo ob konvencionalni medicini.

 

4. KOMPLEMENTARNA IN ALTERNATIVNA MEDICINA (KAM)

Izraz se uporablja v mednarodnem izrazoslovju in ga je priporočila WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) za industrializirane države, v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki pa se uporablja izraz TM – Traditional medicine.

 

5. TRADICIONALNA MEDICINA

Se nanaša na več tisoč let stare prakse, pristope, znanja in prepričanja, ki temeljijo na rastlinah, živalih, mineralih, spiritualnih terapijah, ročnih tehnikah in vajah.

 

6. ZDRAVILSTVO je sinonim za komplementarno in alternativno medicino.

 

7. INTEGRATIVNA MEDICINA

Je kombinacija šolske, ortodoksne medicine s KAM terapijami. Integrativna medicina poudarja temeljni odnos med bolnikom in terapevtom ter pomen samega bolnika pri zdravljenju bolezni oziroma ohranjanju zdravja. Bolnike obravnava kot celostni sistem z umom, duhom, telesom in življenjskim slogom, kajti vse te dimenzije se nato vključuje tako v diagnozo kot tudi zdravljenje na podlagi biopsihosocialnega modela.

V mednarodnem pogledu se pojem KAM razlikuje od države do države, saj vsaka država sama odloča, katere metode zdravljenja KAM se po njihovi ureditvi uvrščene med uradno – ortodoksno medicino.

 

V Sloveniji je opaziti približno 200 različnih metod KAM. Vsaka od metod pa lahko vključuje katerokoli izmed naslednjih dejavnosti v navedeni tabeli.

 

P R E G L E D N I C A

preventivnih diagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskih metod KAM

 

Legenda:   PRE - preventiva

                    DIA - diagnostična

                    TER - terapevtska

                    REH - rehabilitacijska

Zdravilske metode PRE DIA TER REH
I. Tradicionalno zdravilstvo ali celostni sistemi s teorijo in prakso        
Tradicionalna kitajska medicina – tui-na, tai chi chuan, akupresura akupunktura, itd.)        
Tradicionalna indijska medicina – ajurveda        
Tradicionalna arabska medicina        
Homeopatija        
Kneipp        
Naturopatija X X X X
         
II. Duh-interakcije: tehnike, ki krepijo sposobnost duha in s tem vplivajo na delovanje telesa        
sprostitvene tehnike, meditacija, avtogeni trening, vizualizacija, psihoterapija, hipnoza, regresija, preporod (rebirthing), dianetika, joga, antropozofija, šamanizem, karmična diagnostika, biofeedback (zvočne kopeli), itd. X X X X
Senzorične terapije: terapija z barvami, likovna terapija, terapija z glasbo (gong, tibetanske sklede), terapija s smehom, itd. X   X X
Duhovno zdravljenje: molitev, skupinska molitev za drugega ob njegovi prisotnosti, skupinska molitev na daljavo, angeli, čiščenje entitet, itd. X      
         
III. Manualne nekontaktne tehnike: dihalne tehnike pranajama, kryja, rebirthing, tehnika zdravilnega diha, joga, itd. X   X X
         
IV. Biološke metode: živila, zdravilna zelišča, mikronutrienti, hrana, post, diete, kopeli, zdravilna zelišča, antioksidanti, aromaterapija, Bachova cvetna terapija, oligoterapija, kristaloterapija, urinoterapija, itd. X   X X
         
V. Manipulativne in telesne metode na premikanje delov telesa: kiropraktika, osteopatija, Bownova terapija, shiatsu, tui-na, akupresura, akupunktura, aurikuloterapija, refleksoterapija, fizioterapija, kineziologija, limfna drenaža X X X X
         
VI. Energijsko zdravilstvo: zdravljenje s t.i. biopoljem: bioenergoterapija, zdravilni dotik, psihična kirurgija, bioresonančna terapija, reiki, infopatija, biosinergetika, pranoterapija X X X X
         
VII. Diagnostične metode z aparaturami in drugimi fizičnimi pripomočki:        
Kirlianova fotografija – za slikanje aure        
iridologija        
radiestezija        
bioelektrostimulacija        
elektroakupunktura        
frekvenčna terapija        
hidroterapija črevesa        
biofotonsko skeniranje        
scan terapije        
DRUGO: I-Jing, numerologija, astrologija        

BIOFOTONSKO SKENIRANJE

antioksidantne zaščite telesa

 

Princip delovanja

Biofotonski skener izvira iz laboratorija Univerze v Utahu, ZDA. Naredili so ga fiziki in zdravniki, deluje pa na osnovi raman spektrofotometrije. Laserski žarek šibke jakosti in točno določene valovne dolžine v spektru modre svetlobe prodre približno 1,5 mm globoko v kožo dlani, kjer se nahajajo močni antioksidanti - karotenoidne molekule. Ko modri žarek trči ob karotenoidno molekulo, se ta energetsko »vzburi« - zavibrira, ob čemer modri žarek spremeni svojo valovno dolžino, ki se nahaja v zelenem spektru. Te odbite žarke v zelenem spektru, ki se odbijejo od karotenoidnih molekul aparatura sešteje in pokaže odgovarjajoče število, ki mu pravimo kožna karotenoidna vrednost.

 

Preiskava je specifična, kar pomeni, da na laserski žarek te svetlobne dolžine reagirajo izključno samo karotenoidne, ne pa tudi ostale molekule. V nadaljnjih raziskavah so potrdili, da karotenoidna kožna vrednost odraža stanje celotne antioksidantne mreže. Tako lahko z biofotonskim skenerjem ugotovimo stanje celotne antioksidantne zaščite telesa.


Kako je biofotonski skener prišel iz znanstvenega laboratorija?
Večina ne ve, kako deluje CT (računalniška tomografija), MR (magnetna resonanca)? UZ (ultrazvočna preiskava), analizator krvne slike ali pa aparat za merjenje kostne gostote? Vendar pa se omenjene preiskave množično uporabljajo in dajejo rezultat, v katerega ne dvomimo. Kako pa deluje biofotonski skener in na kakšen način lahko izmeri antioksidantno zaščito? 

 

Metoda, po kateri deluje skener se imenuje raman spektrofotometrija, po raziskovalcu Sir Ramanu, ki je za njeno odkritje leta 1930 prejel Nobelovo nagrado. Metodo so do 2002 uporabljali v znanstveno raziskovalnih laboratorijih, glede vpliva prehrane, karotenoidnih molekul in antioksidantov. V raziskavi o vplivu prehrane na količino karotenoidnih antioksidantnih molekul so naleteli tudi na preiskovanca z izredno visoko vrednostjo, ki je bistveno odstopala od vseh drugih. Najprej so mislili, da se je aparat pokvaril, meritev so večkrat ponovili in rezultat je bil vedno enak. Vsi ostali preiskovanci dotlej so imeli vrednosti okoli 20 000, pri temu pa se je zdelo, kakor da ni z Zemlje. Njegova izmerjena vrednost je bila namreč več kot 60 000 enot! Analizirali so vse dejavnike in edini, v čemer se je ločil od ostalih je bilo dejstvo, da je že osem let redno užival multivitaminsko-mineralni antioksidantni izdelek, ki je bil edini tovrstni preparat na svetu, izdelan po najvišjih kakovostnih standardih, ki so enaki farmacevtskim standardom, po katerih izdelujejo zdravila in je bil prvi tovrstni izdelek z opravljenimi kliničnimi testi učinkovitosti.

 

Biofotonski skener je neboleča in hitra metoda, ki jo preberemo iz dlani, pokaže pa naslednje vrednosti:

10.000 - 20.000 - nizka prisotnost antioksidantov - terja takojšnje ukrepanje brez odlašanja.
20.000 - 29.000 - nizka do zmerna prisotnost antioksidantov - terja čimprejšnje ukrepanje.
30.000 - 39.000 - zmerna prisotnost - povprečna dolgoročna zaščita celic.

40.000 in več - visoka prisotnost antioksidantov - pomeni »varno območje« AO zaščite.

 

V Sloveniji imamo zaenkrat samo en skener in vsi vi ki to sedaj berete, ste eden prvih Slovencev, ki imajo možnost meritve svoje antioksidantne zaščite (AO) in kaj izmerjena vrednost pomeni za vaše zdravje, saj lahko pravočasno ukrepate, če se izkaže, da je vaše telo že oropano antioksidantov, torej dosti prej, preden se pojavi bolezen. Za več informacij kliknite na info@toa-darma.com

 

Meritve do sedaj izmerjenih AO vrednosti Slovencev so pokazale, da zaužijemo bistveno premalo sadja in zelenjave kot je priporočeno in so bile zato vrednosti večinoma prenizke, da bi zagotavljale dobro antioksidantno zaščito in dobro zdravje v prihodnosti. Rezultati meritev s skenerjem sovpadajo s slabšanjem kazalcev zdravstvenega stanja v Sloveniji.

V primeru nizkih ali celo prenizkih vrednosti vam poleg spremembe prehranskega režima priporočamo še dodatno uživanje prehranskih dopolnil – antioksidantov, ki so izdelani iz naravnih substanc. Čez nekaj mesecev pa ponovno merjenje, da boste vedeli ali ste že na poti zdravja, ali še ne. 

SCAN TEHNOLOGIJA

in scan terapija


SCAN terapija je nova generacija neinvazivne zdravstvene tehnologije, ki aktivira sposobnost organizma za samozdravljenje in obenem ne posega grobo v človeško telo tako kot npr. kemikalije ali operativni posegi. 

 

KAKO DELUJE SCAN TERAPIJA?

Scenar preko kože pošilja v možgane električne impulze, ki so podobni naravnim električnim impulzom, ki jih sicer proizvaja telo in beleži odziv možganov na te impulze. Ta se pokaže v spremembi električnega polja na naši koži. Pojavi se lahko rdečica, občutek lepljivosti, sprememba zvoka in številčnih vrednosti na aparatu ali pa pacient na določenih mestih čuti močnejše zbadanje.
Glede na to, kako se možgani odzivajo, naprava nazaj pošilja povraten signal (biofeedback), ki pa se vedno razlikuje od prejšnjega, tako da se možgani nanj ne morejo navaditi. Na ta način prisili možgane, da aktivirajo naravno sposobnost telesa za samozdravljenje.


KATERE BOLEZNI LAHKO ZDRAVIMO S SCENARJEM?

Zaradi same narave delovanja, t.j. stimulacije živčnega sistema scenar ugodno deluje na celoten organizem. S scenarjem lahko zdravimo tako rekoč vsako neravnovesje v telesu, najrazličnejša vnetja, zlome in druge telesne poškodbe, bolezni dihalnih organov, urogenitalnega sistema in prebavil, kožna obolenja, bolezni zob in dlesni, napake v delovanju žlez z notranjim izločanjem, težave z očmi, stres, depresijo, nespečnost, najnovejše izkušnje pa kažejo, da pomaga tudi pri neplodnosti, impotenci, povečuje sposobnost učenja in pomnjenja, izboljša spomin. Scenar je izredno učinkovit pri lajšanju bolečin in v športni medicini, saj občutno skrajša čas potreben za okrevanje po poškodbah.

 

Z napravo obdelujemo splošne cone - hrbtenico, abdomen, vrat ali lokalno v predelu bolečine.  Uspešna je tudi stimulacija akupunkturnih in refleksoterapevtskih točk.

 

POGOSTNOST IN TRAJANJE TERAPIJE

Trajanje posamezne seanse je različno, lahko traja od 30 min do 1,5 ure.

Da bi dosegli trajen pretok regulatornih peptidov je v začetni fazi priporočljiva čim bolj pogosta terapija. Pri akutnih težavah, svežih poškodbah in ranah je terapijo potrebno ponavljati vsak dan, če je mogoče pa tudi večkrat na dan. Pri kroničnih težavah sprva terapijo izvajamo 3 do 4 krat tedensko, ko se pokaže izboljšanje, pa lahko pogostnost terapije zmanjšamo.


Učinkovitost terapij je odvisna od vsakega posameznika, saj na trajanje terapij vplivajo različni dejavniki, kot so napredovanost bolezni, starost in splošno zdravstveno stanje. Pri kroničnih obolenjih lahko terapija traja tudi do 6 tednov (10 do 20 seans), pri akutnih pa včasih zadostuje že ena sama terapija.

 

KAJ JE ŠE TREBA VEDETI O SCENAR TERAPIJI?

V večini primerov se pacienti po scenar terapiji bolje počutijo, imajo več energije, več in bolje spijo, poveča se jim apetit. Med zdravljenjem kroničnih obolenj lahko občasno pride do reakcije (healing crisis), ki jo človek občuti kot pomanjkanje energije in slabo počutje. Do tega pride, ker telo preintenzivno reagira in skuša prehitro vzpostaviti normalno stanje.

 

Za čim boljše rezultate se izogibajmo kopanju dve uri pred in po terapiji. Prav tako ni dobro, da se pred terapijo prenajemo ali uživamo večje količine alkohola. Da bi zagotovili dober kontakt med elektrodo in kožo in s tem dober prenos signala v možgane, je treba odstraniti dlake. Če se zdravimo pri splošnem zdravniku je prav, da ga obvestimo o tem, da uporabljamo scenar terapijo.

 

Dosedanje izkušnje kažejo, da razen morebitne začetne reakcije, scenar terapija nima neželjenih stranskih učinkov, ne smejo pa ga uporabljati osebe, ki imajo vgrajen srčni vzpodbujevalnik, prav tako iz previdnosti odsvetujejo uporabo scenarja pri nosečnicah. (Vir, dr. Boris Rižnar)

INTEGRATIVNA CONSKA TERAPIJA STOPAL

 

Integrativna conska terapija, ki sta jo razvili švedski terapevtki, je preko stopal podvržena integraciji in sinergiji med vsemi siste­mi, ki delujejo v telesu in vzposta­vlja ravnovesje celic človeškega telesa, od krvne celice do krvnega obtoka, od hormona do ce­lotnega endokrinega sistema in tako obnovi energetsko polje telesa, da telo, misel in duh lahko delujejo v smeri trajnega zdravja ali sa­mozdravljenja.

 

Integrativno consko terapijo sta raz­vili švedski terapevtki Ing-Marie Hagstrom in Marita Palsson. Izhajali sta iz znanj nemškega profesorja fiziologije dr. Josepha Bachmanna (1846-1881), ame­riškega otorinolaringologa dr. Williama H. Fitzgeralda (1872-1946) in njegove študentke Eunice Ingham, ki je napisa­la prvi dve knjigi o refleksologiji. Njun neposredni učitelj je bil dr. Charles Ersdal (1939-1995), ki je razvil teorijo o celovitosti, stopalu, ki ponazarja vse človeš­ke organe, vzročnem učinku in signalni terapiji. Obe terapevtki sta šli v svojih raziskavah še dlje. Povezali sta anatomi­jo, fiziologijo, umetnost zdravljenja, ra­zum/misel/vedenje, čustva in dušo.

 

Integrativna conska terapija povezu­je med seboj posamezne dele ali podsis­teme človeškega telesa. Vsi podsistemi (skelet, mišičevje, koža, prebavila, diha­la, krvna obtočila, izločala, čutila, živ­čevje, hormonske žleze in spolni organi) so vsakodnevno izpostavljeni stresu, zaprtim prostorom in umetnemu oko­lju. Obraba in izraba majhnih delcev podsistemov se opazi in občuti na člove­kovem splošnem videzu ter fizičnem in psihičnem počutju. Eno od pravil, ki ga terapevtki poudarjata je naslednje: »Svež zrak in voda, kakovostno prehranjevanje, pro­sti čas, sprostitev in spanec, gibanje, do­bri odnosi, ljube­zen ter zavedanje, da živimo tukaj in zdaj, nam določajo življenje kot si ga v resnici zaslužimo.«

 

Metoda zahteva odlično poznavanje anatomije in fiziologije člo­veškega telesa. Ne le s teoretičnega, temveč tu­di s praktičnega vidika. Terapevt, ki zdravi z me­todo integrativne conske terapije, hkrati obvladuje štiri vidike človeka: anatomski, čustveni, mentalni in duhovni vidik.

 

Ko stimulirano na primer točko jeter na stopalu, signal potuje skozi meridianske kro­gotoke do organa (v našem primeru jeter) v telo. Iz orga­na signal nadaljuje pot prek hrbteničnega mozga do podaljška hrbtenjače. Tam se signali obrnejo k nasprotni po­lovici možganov in nato potujejo naravnost v avtonomni živčni sistem. Naša osebna »koda« pre­biva v avtonomnem živčnem sistemu in daje navodila mož­ganom, kako se morajo prilagajati. Signali so na isti način poslani nazaj v organ (jetra) in zdravljenje se začne.

 

 

PRIMERA IZ PRAKSE TERAPEVTKE ING-MARIE HAGSTROM

 

1. Težave s sinusi

Petinpetdesetletna gospa nas je obiskala zaradi sinuzitisa. Dvajset let je prenašala bolečine in težave, povezane s sinusi. Popolnoma je bila odvisna od predpisanih antibi­otikov in protivnetnih zdravil za sinuse, ki jih je jemala dnevno. Do conske terapije je imela zelo pozitiven odnos in pričakovanja. Ugotovili smo: nadledvična žleza, ščitnica, notranji imunski sistem, glasilke, sinus durae matris, sinus frontalis sphenoidalis, limfa grla, podpazdušna limfa, obsečna žleza in ledvice. Ni nenavadno, da je alergija del celotne slike. Gospa je že po nekaj integrativnih conskih terapijah začela reagirati z značilnim sluzastim razstrupljanjem skozi nos in žrelo. Po treh terapijah je prenehala uporabljati Rhinexin in je bila trdno odločena, da ozdravi. Na terapije je hodila enkrat na tri tedne naslednjih 5 mesecev in kasneje na šest tednov še nekaj let. V tem času so izginili naslednji simptomi: kronične težave z ledvičnimi kamni, kronične bolečine v mišicah in sklepih, tenzijski glavoboli ter otekle noge in stopala.

 

2. Ekcem

Šestnajstletno dekle je poiskalo pomoč za ekcem, za katerim je trpela od drugega leta starosti. Kortizonska zdravila v obliki mazil je prejemala od začetka pojava ekcema, to je 14 let. Na pregled je z prišla z materjo. Dekle in mati sta bili informirani o različnih možnih detoksikacijskih reakcijah. Med pregledom z inte­grativno consko terapijo smo ugotovili: ščitnica, ledvice, obsečna žleza, zunanja limfa in srce. Po štirih tretmajih se je njen sistem začel odzivati in detoksicirati. Ekcem se je okrepil, pričel je srbeti in iztekati. Celotno telo je za detoksikacijo potrebovalo štiri mesece. Psihološko in socialno je bila to za dekle huda preizkušnja, saj v času zdravlje­nja ni mogla aktivno obiskovati pouka. V tem času smo uporabili podporno terapijo v obliki kapljic, zelišč in kopeli. V naslednjih štirih mesecih je detoksikacija povzročila postopno zmanjšanja ekcema. Po letu dni zdravljenja z integrativno consko terapijo, posamezna zdravljenja so potekala na dva meseca, je bila koža popolnoma prenovljena in zdrava po celotnem telesu. www.integrativzonterapi.se  (Vir, Misteriji)

 

ZDRAVILNI ZVOK POJOČIH SKLED

 

Tibetanske pojoče sklede so skrivnosten zvočni pojav, ki so ga prvi odkrili »duhovni turisti«  v Himalaji, po kitajski invaziji na Tibet pa se je pojavil tudi v Evropi in ZDA. Dandanes ljudje čudoviti zvok teh posod odkrivajo na koncertih in ploščah, na Zahodu pa jih uporabljajo tudi v terapevtske namene. Kadar obnje udarjamo ali jih nežno drgnemo, zazveni čudovit vibrirajoč, doneč zvok, ki prinaša globok mir ter  povrne telesno in duševno ravnovesje.

Vzhodne tradicije že tisočletja govorijo o atomih, ki ustvarjajo zvok, ki je nedvomno eden od najmočnejših medijev, saj lahko preobrazi človeški duh v različna stanja zavesti.

 

Zgodovina
Pojoče sklede so se pojavile zunaj Tibeta po kitajski invaziji leta 1951, ko so Kitajci uničili več kot 90 odstotkov tibetanskih templjev in jih porušili do tal. Menihi so bili tisto nekaj lastnine, kar jim jo je uspelo prinesti iz Tibeta, prisiljeni prodati. Lame so uporabljali pojoče sklede pri skrivnih, tajnih obredih, ki so jih vodili priznani mojstri zvoka. Uporabljali so jih zase, ne javno, na potovanjih duha, da bi dosegli duhovno čistost in samospoznanje ter prišli v stik z drugimi razsežnostmi, planeti, duhovi in celo z mitsko deželo nesmrtnosti, Šambalo. Sicer pa so sklede služile tudi za vsakdanjo rabo in kot glasbila.

 

Zlitine iz sedmih kovin

Po tradiciji so sklede izdelane iz zlitin petih do sedmih kovin: zlata (Sonce), srebra (Luna), živega srebra (Merkur), bakra (Venera), železa (Mars), kositra (Jupiter) in svinca (Saturn). Vsaka kovina ima poseben zven harmoničnih tonov in nadtonov, skupaj pa ti zvoki proizvajajo izredno zveneč, doneč zvok. Resnična razmerja med kovinami v skledah različno vplivajo na kakovost njihovega zvoka. Prave tibetanske sklede navadno vsebujejo več srebra in kositra, medtem ko imajo nepalske sklede zlat sij. Okrogle kovinske sklede so različnih velikosti. Nekatere so zloščene, druge motne in brez leska, tretje zlate, tu in tam se najde tudi kakšna črna. Poleg tibetanskih skled obstajajo še nepalske, japonske in bengalske ter kristalne sklede, izdelane iz stekla. Znanje izdelovanja pojočih skled, ki so ga premogli ti nomadski kovači, se dandanes izgublja, zato večina skled, izdelanih v zadnjih štirih desetletjih, ni več narejenih po tradicionalnih postopkih.

 

Igranje na resonančne sklede se izvaja z maleto ali leseno palico.

Mehko udarjanje z maleto po gornjem zunanjem robu sklede ustvarja vibrirajoč, doneč zvok. Če pa z leseno palico z enako hitrostjo nežno drgnemo po robu, bo odgovorila z močnim, nepretrganim, pojočim zvokom. Velja pravilo: večja ko je skleda, dražja je in večjo palico ali maleto potrebujemo zanjo. Zvok je odvisen od oblike in trdnosti sklede, zgoščenosti materiala in trdnosti roba. Barva ne vpliva na zvok.

 

Zvočna masaža celic in zdravilno valovanje

Ko ljudje dandanes poslušajo doneči zvok pojočih skled, čutijo, da se je nekaj dotaknilo njihovega duha, dobro počutje po kopeli v zvoku resonančnih skled ni samo posledica globoke sprostitve. Človeško telo z energijskega vidika ni nič drugega kot skupek vibracij in valovnih dolžin. Bolezni so pogosto posledica motenj v energijskih pretokih. Ko je zdrav organ dobro uglašen, vibrira samo z lastno frekvenco, medtem ko je frekvenca bolnega organa motena. Pojoče sklede okrepijo izvorne, harmonične frekvence in spodbudijo telo, da odkrije svojo lastno harmonsko frekvenco s tem, da vibrira v frekvenci sklede. Ko je telo sinhronizirano, začne vibrirati neodvisno. Močne vibracije pojočih skled pripomorejo, da se telo uglasi z lastno nemoteno frekvenco.

 

Masaža z resonančnimi skledami je odličen pripomoček za doseganje boljše kakovosti življenja in pravzaprav lajša vse vrste motenj in bolezni, npr. pri zdravljenju bolečin, migren, vseh psihosomatskih bolezni, nevroz, depresij in nespečnosti. S tem ko se obe možganski sferi sinhronizirata, se telo in um, osvobojena blokad, počutita lahkotno in mirno. Udarec na skledo povzroči, da zvok potuje v koncentričnih krogih v telo, kar prejemnik občuti kot dolgotrajne vibracije, ki se nadaljujejo tudi tedaj, ko zvok ni več slišen. Oseba med terapijo oblečena leži najprej na trebuhu, nato na hrbtu, saj neposreden stik s kovino ni prijeten, povrhu pa zvok resonira tudi skozi obleko. Sklede je mogoče uporabljati v terapevtske namene tudi zaradi zakona sinhronizacije. 

 

ISKALNIK

E-NOVICE

vpiši e-naslov

KOŠARICA

FaceBook